fotogrametrija [grško], določanje oblike in lege predmetov z merjenjem na njihovih fotografijah. Sprva predvsem merjenje na podlagi ene fotografije (enoslikovna fotogrametrija), danes predvsem dvoslikovna fotogrametrija ali stereofotogrametrija: predmet posnamejo dvakrat iz razl. snemalnih točk, presečišče žarkov pa ustvarja njegovo sliko; skozi stereoskop opazovalec vidi tridimenzionalni model predmeta, ki ga lahko tudi meri. Poleg te analogne fotogrametrije pridobiva pomen digitalna fotogrametrija, kjer vse operacije krmili in izvaja računalnik; prednosti so večja hitrost in ponovljivost fotografskega posnetka, natančnejše merjenje. Uporaba: izmera zapletenih (stavbe, kipi) ali gibljivih objektov (valovi, nesreče), majhnih predmetov (mikroskopska fotogrametrija) in zemeljskega površja (geodetska fotogrametrija). Glavno področje uporabe je geodetska izmera (posebej na težko dostopnih območjih), kjer na podlagi letalskih posnetkov izdelujejo topografske karte.
Dostopnost