Francija

Francija (France, uradno ime République Française, Republika Francija), država na Z Evrope, s Korziko kot največjim med pripadajočimi otoki. K Franciji sodijo še francoski čezmorski departmaji; Mayotte, Saint-Pierre in Miquelon imajo status »ozemeljske skupnosti Republike Francije«. Francija skrbi tudi za mednarodne odnose francoskih čezmorskih ozemelj, ki jim pripada tudi del na Antarktiki (Adelijina dežela). Z nekaterimi nekdanjimi francoskimi kolonijami, ki so danes samostojne države, sestavlja Francija Francosko skupnost.

časovni pas	srednjeevropski čas, poletni čas
površina	551.500 km2, razdalja S–J, V–Z 1000 km
prebivalstvo	59,2 mln., gostota 108 preb./km2, letna rast 0,5 %, življenjska doba 79 let
glavno mesto	Pariz, 2,1 mln. preb. (aglomeracija 9,3 mln.), 34–127 m nad morjem
upravna razdelitev	21 regij s 96 departmaji, ki se delijo v okrožja in kantone; Korzika ima poseben status
članstvo v organizacijah	OZN (od 1945, ustanovna članica), Svet Evrope, EU, OECD, ZEU, OVSE, NATO (samo politično)
uradni jezik	francoski; regionalno: nemški, flamski, bretonski, okcitanski, baskovski, katalonski, korziški
denarna enota	evro (oznaka EUR)

Naravne razmere
Francija je po površini ena največjih evropskih držav, takoj za Rusijo in Ukrajino. Njene meje so večinoma naravne: na S jo zamejuje Rokavski preliv, na Z Atlanstki ocean, na J Pireneji in Sredozemsko morje, na V in JV Zgornji Ren, Jura in Alpe. V Franciji najdemo vse vrste reliefa. Mlajšega nastanka so: gorovje Jura (do 1718 m), Pireneji in Alpe z Mont Blancom (4807 m), najvišjim vrhom Evrope. Paleozojska grudasta gorovja so Centralni masiv (do skoraj 1900 m), ki zavzema približno šestino celotne površine, Vogezi, z. Ardeni in t. i. Armorikansko gorovje (ali masiv), s katerim se konča sredogorje. Značilno podobo dajejo široke kotline, ki so večinoma ravninske oz. gričevnate, medtem ko so izrazite ravnine redke (Landes, Spodnji Languedoc, ustje Rone s pokrajino Camargue). Središče Francije je že od nekdaj stopnjasta pokrajina Pariške kotline (dolina Sene); na JZ se razprostira dolina Garone ali Akvitanska kotlina. Med Centralnim masivom in Zahodnimi Alpami je Ronsko-Saonski jarek, z Burgundskimi vrati povezan z Zgornjerenskim jarkom (Alzacija). Obala Atlantskega oceana od Calaisa do ustja Loare je večinoma skalnata, s številnimi zalivi, južneje (v Biskajskem zalivu) pa nižinska, z zalivi rek, obalnimi jezeri in sipinami. Ob Levjem zalivu je obala Sredozemskega morja naplavna nižina, v. od ustja Rone so številni zalivi. Reke se izlivajo večinoma v Atlantski ocean (Loara in Garona s širokima deltama), v Rokavski preliv (Sena) in v Sredozemsko morje (Rona), le redke (Lorena, Alzacija) se prek rek Meuse in Ren izlivajo v Severno morje. Zaradi lege, bližine z. Evrope in Atlantskega oceana je podnebje v večjem delu države milo. Na Z in JZ (Normandija, Burgundija, dolina Loare in Garone) prevladuje oceansko podnebje (zelo mile zime, srednje topla poletja), na SV je podnebje bolj celinsko (večje temperaturne razlike med poletjem in zimo). JV (Languedoc, Provansa) ima sredozemsko podnebje (zelo mile zime in vroča, suha poletja). Padavine so v vsej Franciji izdatne in med letom dokaj enakomerno porazdeljene; na leto 500–800 mm padavin, v gorovjih ponekod 1500 mm (z obilnimi snežnimi padavinami pozimi). Naravno rastje je večinoma spodrinila intenzivna obdelava tal. Ok. 27 % površine pokrivajo gozdovi, prevladujejo mešani listnati gozdovi, v višjih legah iglavci. Z bori pogozden Landes na JZ je največje sklenjeno gozdno območje v Franciji. Za sredozemsko območje je značilno sredozemsko rastje (oljke, figovci, plutovci, ciprese, sivka, timijan). V Franciji je šest narodnih parkov (Alpe, Seveni, Pireneji, Îles d'Hyéres idr.); številna zavarovana območja.

Prebivalstvo
V primerjavi z drugimi evropskimi državami je gostota prebivalstva v Franciji razmeroma nizka. Kljub temu je že ok. 1800 v Franciji živela okoli četrtina evropskega prebivalstva (28 mln.); 1900–45 je imela 40 mln. preb., nato je število prebivalcev počasi spet naraščalo, predvsem zaradi vračanja prebivalstva iz z. in s. Afrike (osamosvojitev nekdanjih francoskih kolonij). Največ prebivalcev živi v Parizu z okolico, na industrijskem območju okrog severnofrancoskega mesta Lille, v Alzaciji in Loreni ter na Azurni obali. Največje mesto in metropola v političnem, kulturnem in gospodarskem smislu je Pariz; sledita Marseille in Lyon (število prebivalcev v teh dveh mestih komaj presega desetino prebivalcev Pariza z okolico). S programom decentralizacije (zakon iz 1982) si prizadevajo razbremeniti Pariz. 94 % prebivalcev je Francozov, 6 % je tujcev, večinoma delavcev iz j. Evrope (Portugalci, Španci, Italijani) in s. Afrike (Alžirci, Maročani, Tunizijci). V sami Franciji se največ prebivalcev seli na Sredozemsko obalo, na s. in v. območjih pa se število prebivalcev zmanjšuje. Cerkev je od 1905 strogo ločena od države. 76 % prebivalcev je katoličanov, 1,4 % protestantov, 1,3 % judov, 3–4 % muslimanov (podatki nihajo). Šolski sistem so v zadnjih letih večkrat spreminjali. Petletni osnovni šoli sledi štiriletni collège unique, nato se šolanje razdeli v splošnoizobraževalno in poklicno smer. Poleg državnih obstajajo tudi zasebne, večinoma konfesionalne šole. Francija ima 77 univerz in sedem univerzitetnih središč. Najstarejša in najznamenitejša Sorbona v Parizu, ustanovljena 1253, se deli na 13 univerz. Velik ugled imajo grandes Écoles, ki jih je zasnoval Napoleon I., elitne šole za izobraževanje vodilnih kadrov v upravi in gospodarstvu.

Državna ureditev
Francija je demokratična parlamentarna republika, predsednik države ima velike pristojnosti. Po ustavi (sprejeti 1958 na referendumu; peta republika), sestavljata parlament dve zbornici (kot že v četrti republiki): narodna skupščina – njenih 577 poslancev je neposredno izvoljenih za pet let (assemblée nationale) – in senat – njegovih 321 članov je izvoljenih za devet let (vsaka tri leta izvolitev tretjine članov). Zbornici imata zakonodajno oblast, vendar ima senat samo pravico odložilnega veta. Predsednik je izvoljen na neposrednih volitvah za sedem let, je najvišji predstavnik države, predsednik ministrskega sveta (imenuje in razrešuje ministre) in vrhovni poveljnik vojske; razpusti lahko narodno skupščino, v primeru vojaške ogroženosti ima možnost samostojnega sprejemanja odločitev. Vlada je odgovorna parlamentu. Pravosodje temelji na Napoleonovem zakoniku (Code Napoléon), vrhovno sodišče je kasacijsko sodišče (cour de cassation). Splošna vojaška obveznost.

Gospodarstvo
Že nekaj let vodi Francija, ki je danes med najrazvitejšimi državami na svetu, liberalno gospodarsko politiko; gospodarstvo pospešujejo z davčnimi olajšavami in vnovično privatizacijo državnih podjetij. Eden največjih problemov je visoka nezaposlenost. Francija je največji kmetijski proizvajalec v Evropi. Skoraj 60 % celotnega ozemlja je namenjenih poljedelstvu. Pridelujejo pšenico, koruzo, ječmen, sladkorno peso, krompir, zelenjavo, sadje, grozdje, tobak in razl. krmne rastline. V sredozemskem delu poleg vinogradov in sadovnjakov uspevajo še zdravilne rastline in začimbe, pa tudi olive in razl. vrste rož (umetno namakanje); v Camargui pridelujejo riž. Poleg Italije je Francija med najpomembnejšimi proizvajalci in izvozniki vina na svetu; kakovostna vina pridobivajo v Bordeauxu, Burgundiji, dolini Loare, Šampanji in Alzaciji. Več kot polovico kmetijske proizvodnje odpade na živinorejo (mlekarstvo, govedoreja, svinjereja, ovčereja, perutninarstvo), največ v s. in z. gorskih predelih. Ribolov je razširjen tako na atlantski (tudi gojenje ostrig) kot na sredozemski obali; ulov je večinoma omejen (predpisi EU).
Pomembna rudna bogastva: črni premog (okolica Lilla, Lorena, Centralni masiv) in železova ruda (Lorena, Burgundija, Seveni, Normandija, Bretanja), čeprav je v zadnjem času pridobivanje obeh zelo upadlo. Druga pomembna rudna bogastva so še: nafta (Landes), zemeljski plin (Pireneji), boksit (Les Baux), kalijeve soli (Alzacija), bakrova, cinkova, svinčeva, manganova ruda in srebro. Da bi zmanjšali uvoz nafte, so začeli v 70. letih graditi jedrske elektrarne (uran pri Limogesu), ki danes pokrivajo skoraj tri četrtine porabe električne energije. Za pridobivanje električne energije je pomembna tudi vodna energija (elektrarne v Alpah, Pirenejih in Centralnem masivu). Francoska industrija je zelo dobro razvita; najpomembnejše veje so: železarstvo, jeklarstvo, strojna, letalska, avtomobilska, elektroindustrija, elektronska, kemijska, tekstilna, živilska, kovinska industrija, izdelava kozmetičnih in luksuznih izdelkov. Izvažajo predvsem stroje in vozila, kmetijske in kemijske proizvode, tekstilne in kozmetične izdelke. Najpomembnejše trgovinske partnerice so članice EU. Francija ima dobro razvito cestno in železniško omrežje, ki se steka v Pariz. Država gradi železniško omrežje za vlake z visokimi hitrostmi (TGV). Sistem plovnih prekopov danes ne zadovoljuje več vseh potreb. Najpomembnejša obmorska pristanišča so Marseille, Le Havre, Dunkerque, Nantes/Saint-Nazaire in Bordeaux. Pariz je s svojima letališčema Orly in Charles-de-Gaulle mednarodno središče zračnih poti. Pomemben gospodarski dejavnik je turizem. Najpomembnejša turistična središča so na obalah (Sredozemska obala, Biskajski zaliv, Bretanja, Normandija), v dolini Loare in gorovju (predvsem Zahodne Alpe). Med mesti je najprivlačnejši Pariz.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	1316,4 mlr. USD, 22.240 USD na prebivalca
delež po panogah (2000)	kmetijstvo 3 %, industrija 26 %, storitvene dejavnosti 71 %
uvoz (2001)	292,6 mlr. USD
izvoz (2001)	293,3 mlr. USD
zadolženost v tujini (1998)	106 mlr. USD

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek