gnoj,
1. medicina: pus, rumenkast tekoč tkivni izloček, ob vnetju nastane na površini ali v notranjosti telesa; v njem so predvsem razpadli levkociti, pomešani s krvjo ali tkivno tekočino. Glavni povzročitelji so koki (bakterije okrogle oblike): stafilokoki (Staphylococcus) in streptokoki (Streptococus); absces, empiem, flegmona.

Sorodna gesla: absces | empiem | flegmona | granulociti | krvne celice | levkociti | možganski ognojek | piogen | piometra | piotoraks | piurija | Staphylococcus | Streptococcus
2. kmetijstvo: zmes nastilja, tekočih in trdnih izločkov domačih živali; vsebuje pomembne hranilne snovi za rastline, pospešuje nastajanje humusa, rahljanje zemlje in delovanje bakterij. Zreli gnoj, kakovosten gnoj, ki dozoreva na gnojišču pred hlevom. Gnojevka (tekoči gnoj), mešanica blata, seča in majhnega dela nastilja.

Sorodna gesla: biognoj | nakladalnik | odplakovanje | organska gošča | rešetka


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek