Gvinejska obala, obalno območje v z. Afriki od izliva reke Gambije do izliva reke Kunene. Bonnyjski zaliv pred kamerunsko obalo deli Gvinejsko obalo v Zgornjo Gvinejo, ki leži v. od Kamerunske gore, in na J segajočo Spodnjo Gvinejo. Večinoma s pragozdom poraslo obalno območje za velikimi podvodnimi grebeni (kalema) se v stopnjah dviga proti S pribl. 200 km v notranjost do savanskih zgornjegvinejskih planot, na J pa se po 50 km strmo dvigne v razčlenjeno spodnjegvinejsko višavje. Iz notranjosti pritečejo reke v brzicah z zgornjegvinejskih planot, s spodnjegvinejskega višavja pa v globoko zarezanih dolinah in slapovih. Podnebje celotne Gvinejske obale je vroče in vlažno (povprečna letna temperatura je 25 °C; do 2000 mm padavin), samo na otokih in skrajnem J je zmerna. V Zgornji Gvineji živijo pretežno sudanska ljudstva, v Spodnji Gvineji Bantujci; na teh dveh območjih živi le malo Evropejcev. Gvinejsko obalo si deli več držav: Gambija, Senegal, Gvineja Bissau, Gvineja, Sierra Leona, Liberija (Obala popra), Slonokoščena obala, Gana (Obala zlata), Togo, Benin, Nigerija (Obala sužnjev), Kamerun, Ekvatorialna Gvineja, Gabon, Kongo Brazzaville, Kongo Kinšasa, Angola.
Dostopnost