halo [hálo],
1. meteorologija: optičen pojav na nebu (v krogih), posledica loma in odboja (redkeje zaradi krivljenja) sončne ali lunine svetlobe na ledenih kristalčkih cirostratusov v atmosferi. Najbolj znani in najpogostejši halo je obroč okoli sonca z navideznim premerom 22°, redkejši so krogi s premerom 46°; v sečiščih so sosonca, sončni stebri in protisonca.

Sorodna gesla: avreola | cirostratus | kolobar | ledeni oblaki | protisonce | sončni steber | svetlobni steber | venec
2. astronomija: Galaksija.


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek