Handke [hántke], Peter, avstrijski pisatelj, *6.12.1942 Grebinj (nemško Griffen, Koroška); po materi slovenskega rodu; član Foruma Stadtpark Graz; zaslovel z govornimi in gledališkimi igrami pod vplivom književnosti pop arta (Zmerjanje občinstva, Publikumsbeschimpfung, 1966, Prerokba, Weissagung, 1966; sl. 1973, Samoobsodba, Selbstbezichtigung, 1966, Kaspar, 1967; sl. 1970); njihova osrednja tema je človekova omejenost z vnaprejšnjo danostjo jezika. Handke se je v proznih besedilih izkazal za mojstra opazovanja in opisovanja (Vratarjev strah pri enajstmetrovki, Die Angst des Tormanns beim Elfmeterschießen, 1970, tudi film, Kratko pismo, dolgo slovo, Der kurze Brief zum langen Abschied, 1972; sl. 1973, Žalost onkraj sanj, Wunschloses Unglück, 1972; sl. 1977, Ura resničnih občutkov, Die Stunde der wahren Empfindungen, 1975). V 80. letih neoklasicistične težnje; tesna povezava zaznavanja in jezika v tetralogiji Počasna vrnitev domov (Langsame Heimkehr, 1979), Nauki sv. Viktorije (Die Lehre der Sainte-Victoire, 1980), Otroška zgodba (Kindergeschichte, 1981; sl. 1991), O vaseh (Über die Dörfer, 1981). Radijske igre, filmi; 1973 Büchnerjeva nagrada. V publicistiki 1995–96 se je zavzel za srbsko stran v spopadu za Bosno in Hercegovino.
Druga dela: Sršeni (Hornissen, 1966), Pozdrav nadzornega urada (Begrüßung des Aufsichtsrats, 1967), Nespametni izumirajo (Die Unvernünftigen sterben aus, 1973), Ponovitev (Die Wiederholung, 1986; sl. 1988), Odsotnost (Die Abwesenheit, 1987), Poskus o utrujenosti (Versuch über die Müdigkeit, 1989; sl. 1990).
Dostopnost