hi-fi ([háj fí], angleško high fidelity, ‘visoka vernost reprodukcije’), označitev za kakovostni razred elektroakustičnih glasbenih naprav; popačenje pri reprodukciji zvoka je tako majhno, da ga uho ne zazna kot motnjo. Digitalna tehnika omogoča enakomerno reprodukcijo (npr. laserski gramofon) najvišje kakovosti. Plošče (CD) odčitava laserski žarek, da pri odčitavanju ne bi nastajali šumi, kot pri odčitavanju zapisa na običajnih ploščah (pokanje, šumenje itd.). Ojačevalniki morajo imeti frekvenčni obseg 40–16.000 Hz ± 1 dB s faktorjem popačenja največ 1 %. Za naprave te vrste je predpisana širina prenosnega frekvenčnega obsega 40–12.500 Hz s faktorjem popačenja 2 % oz. 5 %. Poleg tega za naprave hi-fi veljajo strogi predpisi, ki določajo prenos obeh kanalov (razlika največ 2 oz. 3 dB) in zagotavljajo dušenje previsoke glasnosti. Zdaj skoraj vse naprave hi-fi, ki so na tržišču, presegajo (nekatere zelo močno) merila, ki veljajo za naprave hi-fi.
Dostopnost