hladilni stolp, naprava, ki se pri termičnih elektrarnah uporablja za odvajanje odpadne toplote v okolico. Elektrarne, pri katerih generator poganja parna turbina (klasične termoelektrarne in jedrske elektrarne), proizvajajo poleg elektrike tudi velike množine toplote, ki jo v mestih ob ugodnih razmerah uporabljajo za ogrevanje stanovanj, presežke toplote pa morajo odvesti s hladilnim stolpom. Najbolj razširjen je mokri hladilni stolp, pri katerem s pršilniki v drobne kapljice razpršijo toplo hladilno vodo. Kapljice padajo proti vodnemu zbiralniku na dnu stolpa, pri tem pa jih hladi zrak, ki vstopa skozi odprtine ob dnu stolpa in se v njegovi notranjosti zaradi termičnega vzgona dviga. S površine kapljic izpareva in izhlapeva voda, pri tem nastalo paro in hlape pa zrak odnese v atmosfero. Z lovilcem kapljic preprečijo odtekanje oz. izgube vode v okolico. Izgubljeno vodo, ki zaradi uparjanja izgine v okoliški zrak, nadomestijo s črpanjem vode iz reke ali iz rezervoarja hladilne vode. Pri suhem hladilnem stolpu je tokokrog hladilne vode zaprt in voda ne izstopa v okolico. Za hlajenje potrebni zračni tok dosežejo s takšno obliko stolpa, da zrak zaradi temperaturnih razlik kroži sam od sebe (hladilni stolp z naravnim vlekom). Dimenzije in obliko stolpa narekujejo aerodinamične lastnosti pare in zraka. Trudijo se izdelati takšen stolp, pri katerem je tok zraka zaradi lastne konvekcije čim večji: vroča para se dviga in pri tem skozi odprtine ob dnu sesa hladen zrak. V primerih, ko to ne uspe ali ne zadostuje, povečajo kroženje zraka z ventilatorji (ventilatorski hladilni stolp). Ogrodje hladilnega stolpa je izdelano iz jekla in betona, v notranjosti pa je votel. Pri velikih termoelektrarnah (posebej jedrskih) so hladilni stolpi visoki do 180 m in imajo premer do 150 m.
Dostopnost