humanistične pisave, pisave, nastale od konca 14. in v 15. st. med italijanskimi humanisti, ki so odklanjali izumetničene gotske pisave kot barbarske; pri novi pisavi so se naslonili na karolinško minuskulo z različicami do 12. st., o kateri so bili zmotno prepričani, da je prava antična pisava; prvi znaki humanistične pisave že pri F. Petrarci, G. Boccacciu, Danteju Aligheriju; za začetnika veljata Coluccio Salutati in Poggio Bracciolini (ok. 1400), Bracciolinijev prijatelj Niccolo Niccoli pa je uvedel humanistično kurzivno pisavo. V 15. st. se je v Firencah razvila posebna kurziva (cancellaresca), ki je kmalu postala najbolj razširjena negotska pisava v Evropi; humanistične pisave so se v prvem obdobju hitro širile predvsem z osebno korespondenco humanistov, že v 16. st. pa so postale »nacionalne pisave« nekaterih evropskih jezikov, tudi slovenskega.
Dostopnost