imperializem [latinsko-francosko], označitev za širjenje oblasti države v imperij ali vsaj vzpostavljanje prevlade na območju zunaj njenih zgodovinskih in nacionalnih meja. V širšem pomenu lahko kot imperializem označimo tudi nastajanje »svetovnih cesarstev« starih visokih kultur v sredozemskem prostoru in na Kitajskem, v ožjem pomenu pa je imperializem pojav 19. in 20. st. »Imperialist« je bil najprej žaljivo ime za zagovornike gesla Greater Britain (B. Disraeli, C. Rhodes idr.); ti so se v nasprotju z W. E. Gladstonom zavzemali za močan gospodarski imperializem. Ta razvoj se je začel s kolonialno politiko evropskih velesil, ki so hotele s čezmorskimi območji povečati svojo oblast in svoj vpliv. Ideološko utemeljevanje širjenja moči je značilno za imperializem vseh držav; v Veliki Britaniji je bila podlaga imperializma ideja o imperiju, v Franciji o razširjanju civilizacije, v Rusiji panslavizem, v Nemčiji nemška »bit« ali v Japonski nova ureditev v. Azije. Imperializem ZDA je temeljil tako na demokratičnih svobodomiselnih idejah kot na moči kapitalizma (dolarski imperializem). Politika »naroda brez življenjskega prostora« nacistične Nemčije in v starorimski imperij zazrta politika fašistične Italije sta prav tako izvirali iz imperialističnega mišljenja. Čeprav je marksizem zavračal imperializem kot najvišjo stopnjo kapitalizma (Lenin), je imela tudi politika ZSSR jasne imperialistične poteze. Po drugi svetovni vojni »neoimperializem«.
Dostopnost