Ingolič, Anton, slovenski pripovednik, *5.1.1907 Spodnja Polskava, †11.3.1992 Ljubljana; študiral v Parizu in Ljubljani, izseljen v Srbijo, gimnazijski profesor, urednik, član SAZU (izredni 1976, redni 1981). V spretno fabuliranih socialnorealističnih romanih, povestih, novelah, potopisih in mladinskih povestih, ki jim pozneje dodaja modernejše oblikovne postopke za karakterizacijo, upodobil eksistencialne in moralne stiske malega človeka (Lukarji, 1936, Na splavih, 1940, Matevž Visočnik, 1945, Vinski vrh, 1946). O urbanem življenju pisal v Stavki (1951), o izseljencih v romanih Kje ste, Lamutovi? (1958), Nebo nad domačijo (1960), Lastovka čez ocean (1966). Zgodovinsko snov oblikoval v delih Pradedje (1975) in Gorele so grmade (1977), naravo v romanih Šumijo gozdovi domači (1969), Pretrgana naveza (1971), lastno življenje v Mojem pisateljevanju (1980). Plodovit mladinski pisatelj (Tajno društvo PGC, 1958, Mladost na stopnicah, 1962, Gimnazijka, 1967, Ptiček brez kljunčka, 1977, Čudovita pot, 1986, Leta dozorevanja, 1987). 1949 Prešernova nagrada, 1978 za življenjsko delo.
Dostopnost