intervencionizem, gospodarski sistem, v katerem država posega v tržno gospodarstvo, da bi dosegla določene gospodarske ali socialne cilje; pri tem lahko tržne procese v gospodarstvu bolj ali manj v celoti omejuje (plansko gospodarstvo) ali pa le posameznim gospodarskim področjem oz. industrijskim vejam omogoča ugodnejše ali bolj omejevalne razmere (dirigizem). Intervencionizem se je v svetovni gospodarski ureditvi pojavil v obdobju po svetovni gospodarski depresiji (1929–33) kot nadgradnja protekcionizma. V obdobju intervencionizma se je večina držav gospodarsko zaprla in poskušala s poseganjem v domače tržne procese in z načrtnim omejevanjem zunanje trgovine zgraditi kompleksno in od tujine neodvisno gospodarsko strukturo. Takšna politika, ki je zagovarjala uvozno nadomestno proizvodnjo, je bila v nekaterih državah v razvoju sprva sicer koristna, večinoma pa je imela dokaj negativne posledice, predvsem za majhne države (neracionalna gospodarska struktura). Po drugi svetovni vojni po zaslugi ZDA najprej v Evropi (evropske skupnosti), pozneje pa v okviru GATT v svetovnem merilu liberalizacija mednarodne trgovine in opuščanje intervencionističnih ukrepov.

Sorodna gesla: dirigizem | države v razvoju | evropske skupnosti | GATT | kapitalizem | neoliberalizem | plansko gospodarstvo | protekcionizem | svetovna gospodarska depresija | tržno gospodarstvo | zunanja trgovina


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek