izoelektrična točka, točka, ki v koloidni raztopini označuje koncentracijo elektrolita, pri kateri je površinski električni naboj koloidnih delcev izenačen z nabojem elektrolita. V izoelektrični točki odbojne sile na površini delca izginejo, zato koloid postane nestabilen in se izkosmiči oz. koagulira.