Izola (italijansko Isola [ízola]), obmorsko mesto v Sloveniji, jedro na majhnem apnenčastem polotoku med Koprom in Piranom, 1–80 m nad morjem, 10.381 preb.; prvotno na otočku, v 18. st. povezanem s kopnim. V mestnem jedru poleg detajlov romanske in gotske arhitekture beneškogotska Manziolijeva hiša (1470) s poslikavo v piano nobile; lombardska renesančna hiša D. Lovisata (16. st.); na mestu romanske predhodnice današnja župnijska cerkev sv. Mavra (1547) z barokizirano notranjostjo; palača Besenghi degli Ughi (1775–81), najpomembnejši baročni arhitekturni spomenik na slovenski obali; v 19. st. nastale historistično predelane fasade starejših stavb in vile. Gospodarsko je Izola zaostajala za sosednjima Koprom in Piranom, zdaj razmeroma močna industrija, v zadnjem času razvoj turizma z veliko marino; tradicijo ribištva nadaljuje tovarna za predelavo rib, pomembna je tovarna igrač, več manjših živilskih, kemijskih, kovinskih tovarn.
Zgodovina: poselitev že v rimski dobi (Haliaetum), večja najdišča v Simonovem zalivu; že pred 977 last oglejskih patriarhov, 1280–1797 pod beneško oblastjo, nato avstrijsko, po 1918 italijansko, od 1954 v Jugoslaviji oz. Sloveniji.