izotopska baterija (radionuklidna baterija), naprava za pretvarjanje sevalne energije radioaktivnih izotopov v električno energijo. Pri direktni izotopski bateriji je sevalec beta, npr. radioaktivni stroncij, zaprt v kovinski posodi. Zaradi stalnega oddajanja negativnih elektronov se preparat nabije pozitivno, stena, ki absorbira elektrone, pa negativno. Napetost, ki tako nastane med posodo in preparatom, poganja električni tok. V najpogosteje rabljenih termoelektričnih izotopskih baterijah ali indirektnih izotopskih baterijah razpada preparat, npr. radioaktivni kobalt. Zaradi absorpcije sevanja v steni posode se ta segreje, pri visokoaktivnih izvorih celo do 1000 °C, in polprevodniški termočleni zaradi razlike temperature poženejo električni tok. Moč takšnih naprav znaša do 10 kW, izkoristek do 40 %, zanje pa potrebujejo zelo visokoaktivne izvore (do 1016 Bq). Izotopske baterije uporabljajo za napajanje vesoljskih sond in satelitov, avtomatskih meteoroloških postaj brez posadke, oddajnih boj, relejnih postaj.
Dostopnost