Jakopič, Rihard, slovenski slikar, *12.4.1869 Ljubljana, †21.4.1943 prav tam; vodilna osebnost skupine slovenskih impresionistov; izpopolnjeval se je v Ažbetovi šoli v Münchnu; 1907 skupaj z M. Sternenom odprl v Ljubljani slikarsko šolo, ki jo je pozneje do 1914 vodil sam; 1909 odprl Jakopičev paviljon in v njem do 1923 prirejal razstave, mdr. prvi zgodovinski pregled slovenskega slikarstva v 19. st.; 1938 postal član novoustanovljene SAZU. Jakopičev opus je izredno obsežen; slikal je v olju krajine, interierje, figuralne kompozicije, portrete in cvetlična tihožitja; poskušal se je tudi v stenskem slikarstvu (danes uničena poslikava oboka v Meksiki v Ljubljani, 1927–28). Jakopič je v svojem delu združeval prvine od secesijskega krajinskega lirizma do barvnega ekspresionizma. Med pogostimi krajinskimi motivi so variante Brez in Topolov (1904–06), impresionistična serija Križank (1907–09), upodobitve Save (zlasti 1922–26), v barvni luči raztopljeni interierji Pri klavirju (1908–12), Pri branju (1908), variante Sejalca (1927–35). Svoje poglede pogosto izražal tudi v pisani besedi.

Sorodna gesla: Ažbe, Anton | Grohar, Ivan | impresionizem | Jama, Matija | slovenska umetnost | Sternen, Matej | tihožitje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek