javne dobrine (kolektivne dobrine), dobrine in stvarne dobrine, ki jih zagotavlja država, saj je trajno in nemoteno proizvajanje teh za zadovoljevanje javnih potreb v javnem interesu (to so npr. gospodarska infrastruktura, šolstvo, znanost, kultura, šport, zdravstvo, socialno varstvo ipd.). Javne dobrine nimajo trga, tako da bi se cena oblikovala na podlagi ponudbe in povpraševanja. Običajno jih uporabnikom ni treba plačati, zato se nastali stroški vrednotijo na podlagi v resnici nastalih stroškov. Obseg ponudbe javnih dobrin je sporen in je le politično določljiv; pogosto enake dobrine v razl. državah zagotavljajo na razl. načine, v nekaterih državah kot javne dobrine, v drugih zasebno, v nekaterih pa v obeh oblikah, npr. izobraževanje; pri tem so bolj kot razlike v kakovosti pomembne razlike v stroških.
Dostopnost