Jeglič, Anton Bonaventura, ljubljanski škof, *29.5.1850 Begunje na Gorenjskem, †2.7.1937 Stična; teologijo študiral v Ljubljani in po mašniškem posvečenju na Dunaju (1876 doktoriral) predaval v ljubljanskem bogoslovnem semenišču, 1882–98 kanonik v Sarajevu, 1897 posvečen v škofa, 1898 imenovan za ljubljanskega škofa. Za slovenski narod zelo pomemben kot mecen šolstva, branilec narodnih pravic ter pisatelj knjig z versko in verskovzgojno vsebino (poleg mnogih knjig, v katerih zelo poljudno obravnava zapletena verska in moralna vprašanja, je treba omeniti knjigo Mesija, 1914 in 1915); bil je duša štirih katoliških shodov, 1905 zgradil zavod sv. Stanislava (škofijska gimnazija in konvikt), prvo povsem slovensko gimnazijo; zanjo so bile tudi napisane slovenske učne knjige. V razdoru Slovenske ljudske stranke (SLS) je Jeglič odločno podprl jugoslovansko Krekovo smer. Ko so Italijani segali po slovenski zemlji, je odšel v Pariz in London, da bi pridobil svojemu narodu prijatelje. Jeglič je 1899 pokupil vse izvode Cankarjeve Erotike in jih dal sežgati.
Dostopnost