južna Afrika, j. del afriške celine; na S jo omejujejo reke Cunene, Cubango (obe v Angoli) in Zambezi, na JZ Atlantski ocean in na JV Indijski ocean. Oba oceana se stikata pri Rtu dobrega upanja. Ozemlje južne Afrike meri ok. 3,6 mln. km2. Le ozko priobalno nižavje na J v notranjosti prehaja v višavje s povprečno višino 1500 m; na Z in JZ (Karu) se polagoma povzpne več kot 2000 m visoko ter nato v Zmajevo gorovje; te se vzpenjajo skoraj 3500 m visoko; površje se proti S polagoma spušča v ok. 800 m visoko ležečo kotlino Kalahari. Južni del odvodnjavata reki Oranje in Limpopo, s. del pa nima vod; v tem delu so obsežne zaslanjene površine z obdobnimi jezeri (Etoška kotanja, Makgadikgadi) ter močvirja s slanim jezerom Ngami. Padavine so v večjem delu skromne, posebej v z. delu (Namib). Na bolj namočenem in rodovitnem V prevladujejo savane, Namib je povsem puščavski, Kalahari pa je polpuščava. V Natalu rastejo bujni gozdovi, ponekod na J pa je rastlinstvo subtropsko, tudi sredozemsko. Južna Afrika ima izjemno bogate rudne vire. V številnih narodnih parkih (npr. Krügerjev narodni park) so še vedno dokaj številne velike divje živali. Tam so našli tudi fosilne ostanke zgodnjega človečnjaka, stare več milijonov let, ter številne slike na kamnih iz mlajše kamene dobe in novejših, ki prikazujejo ljudstva v prazgodovinski in zgodnjezgodovinski dobi. Slike dokazujejo, da so imeli prvotni prebivalci južne Afrike stike z območji prav do Sredozemskega morja. V južni Afriki ležijo države Namibija, Bocvana, Zimbabve, j. del Mozambika, Južna Afrika, Svazi in Lesoto.
Dostopnost