Kéa [kéa], v antiki večinoma Keos, grški otok v sz. delu otoške skupine Kikladi, 131 km2, 2000 preb.
Zgodovina: arheološko izpričana utrjena naselbina heladske kulture; v 5. in 4. st. pr. n. š. članica atiške pomorske zveze, pozneje pod makedonsko, rodoško in rimsko oblastjo. Od 13. st. v posesti benečanskih družin, 1566–79 turški, 1821–32 in dokončno 1912 grški; nekdaj veliki nasadi valonskih hrastov (izvoz želoda za potrebe strojarstva).
Dostopnost