kmečka odveza, ukrepi, s katerimi so bila odpravljena fevdalna razmerja in katerih cilj je bil doseči, da bi vsi prebivalci podeželja postali enakopravni državljani. S kmečko odvezo so povezani: 1. odprava osebne nesvobode podložnikov (odprava nevoljništva); 2. odprava fevdalne odvisnosti podložnikov od zemljiške posesti (zemljiška odveza); 3. odprava dajatev (imenske rente, desetine, primščine, delovne rente) in tlake iz fevdalnega obdobja; 4. neposredna podrejenost državljana državnemu sodišču in hkrati odprava vseh prejšnjih oblik sodne oblasti in skrbništva. V gospodarski politiki je kmečka odveza spodbudila vključevanje kmečkega stanu v gospodarski red 19. st. Prva velikopotezna in dosledno izpeljana kmečka odveza v Savoji (1762 in 1771), v Prusiji se prvi začetki teh ukrepov kažejo že v 18. st. Prava kmečka odveza se je začela uresničevati s steinškim ediktom (9.10.1807) in regulacijskim ediktom (14.9.1811), do konca pa je bila uresničena šele po 1848. Kmečko odvezo so do 1850 uresničili tudi na večini drugih nemških območij. Samo pruska zakonodaja je poleg denarne odškodnine fevdalcem predvidevala tudi nadomestilo v obliki zemljišč. Nekdanji podložniki so v stiski prodajali kmetije, pogosto prezadolžene, saj niso več zadoščale za preživetje. Kmetje so se zato selili v mesta. Tam so predstavljali velik del delavskega sloja. – V Avstriji je reforme za kmečko odvezo začela že Marija Terezija, vendar je šele cesarju Jožefu II. 1781 (1782 na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem) uspelo odpraviti nevoljništvo (1.11. patent za češke dežele, nato postopna objava podobnih patentov za vse dedne dežele; za Štajersko 11.6.1782, Koroško verjetno 12.7.1782, Kranjsko 13.9.1782 itd.) in 1789 uvesti možnost odkupa zemljiških obveznosti. Po njegovi smrti (1790) je ta razvoj zastal; obremenitve kmetov so bile naglo odpravljene šele med revolucijo 1848; od aprila nekaj deželnih patentov o spremembi obremenitev kmetov, 6.9. je državni zbor izglasoval, 7.9. pa cesar podpisal splošen patent o zemljiški odvezi, 4.3.1849 je bilo s patentom urejeno vprašanje odškodnine (del so je morali odplačati kmetje v 20 letih, del pa država v 40 letih); izdani so bili izvedbeni predpisi za Štajersko, Koroško in Kranjsko (12.9.) ter Primorsko (17.9.1849). V slovenskih deželah so s kmečko odvezo kmetje dobili 97,5 % obdelovalnih površin. – Na Ogrskem so 1848 razbremenili le urbarialno zemljo (ok. 28 %), dodatne predpise o kmečki odvezi so sprejemali še 1853–59 in pozneje. – V Rusiji je bila kmečka odveza razglašena šele s carskim manifestom 1861.
Dostopnost