kmetijske družbe (nemško Ackerbaugesellschaft, Agrikultursozietät), organizacije za pospeševanje kmetijstva; nastale so v 18. st. v skladu z načeli fiziokracije. V Sloveniji so bile ustanovljene v glavnem mestu dežel (Celovec 1764/65, Gorica 1765, Gradec 1764–66, Ljubljana 1767, Trst 1770). Državi so pomagale uresničevati kmetijsko politiko z uvajanjem novih, predvsem industrijskih rastlin, s strokovnim napredkom živinoreje, pospeševanjem sadjarstva, čebelarstva, svilogojstva in domačih obrti. Jožef II. je umaknil državne subvencije, zato so kmetijske družbe do 1819/20 omejile delovanje ali sploh prenehale delovati. V 19. st. so kmetijske družbe urejale poskusna posestva, spodbujale kmetijsko šolstvo, izdajale strokovno literaturo, mdr. časopis Kmetijske in rokodelske novice (Novice). Kmetijske družbe so poleg strokovnjakov v vedno večjem številu včlanjevale tudi kmete ter ustanavljale svoje podružnice. Od konca 60. let so delovale kot subvencionirane pospeševalne službe, spodbujale so nastanek zadrug in posebnih kmetijskih društev. Kranjska kmetijska družba je med obema svetovnima vojnama delovala na celotnem slovenskem ozemlju v okviru kraljevine SHS.
Dostopnost