komunizem, kot pojem in zgodovinski pojav označitev za različne teorije, utopije in socialna gibanja. Zdaj komunizem pomeni: 1. prihodnjo družbo, v kateri bo končan razvoj človeške zgodovine, v brezrazredni družbi bodo proizvajalna sredstva postala družbena last, vsi ljudje bodo enaki, vsak bo prispeval po svojih sposobnostih in prejemal po svojih potrebah; 2. marksizem-leninizem kot politično teorijo K. Marxa in F. Engelsa; Lenin in Stalin sta jo prilagodila (boljševizem); 3. družbene sisteme t. i. realnega socializma; 4. politična in socialna gibanja v strankarski obliki (komunistične partije). Teorije in praktične nastavke komunizma zasledimo v vseh obdobjih (Platonova Država, prakrščanska občina, socialne utopije pred Marxom in Engelsom 16.–19. st.). Odločilen pri genezi komunizma je bil Marxov in Engelsov nauk, saj je razvil in povezal takratne predstave, izpustil religiozno-etične dodatke, oblikoval znanost o zgodovini in družbi ter z analizo tedanjih odnosov opisal in oblikoval zakonitosti zgodovinskega razvoja do določenega cilja. Marx je opredelil delo in naravo kot vir družbenega bogastva, razred najemnih delavcev, ustvarjalcev tega bogastva, pa kot revolucionarni subjekt, ki poskuša ustvariti komunistično družbo. Marx v komunizmu ni videl nikakršne posebne stranke znotraj delavskega gibanja; zanj je bil komunizem pravi cilj socialnih in političnih bojev proletariata na poti do revolucionarnih sprememb (Komunistični manifest). Konec prve svetovne vojne ustanovitev komunističnih partij in delitev delavskega gibanja: tako je na eni strani nastal revizionizem, ki je poskušal izboljšati odnose v sistemu z legalnimi sredstvi, na drugi pa Leninov koncept boljševistične, hierarhično organizirane kadrovske stranke poklicnih revolucionarjev, ki bi kot avantgarda proletariatu vcepila revolucionarno zavest. S Stalinom je KP nazadovala v represiven instrument; vladala je diktatura vrha stranke (stalinizem); KP ZSSR je usmerjala politiko kominterne po svojih interesih. Po drugi svetovni vojni komunizem neenoten: predvsem v tretjem svetu so se razmahnila nacionalnorevolucionarna gibanja (dekolonializacija), pojavil se je evrokomunizem, izbruhnil je ideološki konflikt med KP ZSSR in KP Ljudske republike Kitajske. Politični preobrat v v. Evropi 1989 – vrh konec 1991 z razpustitvijo ZSSR – je pomenil konec socialističnega bloka. Kot komunistične države so danes označene le še Ljudska republika Kitajska, Demokratična ljudska republika Koreja (Severna Koreja) in Kuba.
Dostopnost