konservatizem (konservativizem), označitev za ideološko gibanje 19. in 20. st.; definicija pojma konservatizem ob pomoči določenih značilnosti, primerljivih s komunizmom ali liberalizmom, ni možna, ker predstavlja bolj raznolik konglomerat mnenj, vedenjskih vzorcev in raznovrstnih odnosov, ki se izmikajo natančni definiciji. Konservatizem zavzema razl. stališča ne samo na osnovi razl. zgodovinskega razvoja nacionalnih političnih kultur, ampak tudi v zgodovinskih in družbenih razvojnih stopnjah posameznega naroda. Konservatizem se ima za varuha in branilca ohranjenih vrednot in tradicij (npr. naroda, domovine, oblasti, države, družine, religije itd.). Sprejema jih kot jasno določene in nespremenljive, čeprav se vsebina sčasoma spreminja. V političnem spopadu z »novim« v določeni zgodovinski dobi konservatizem uporablja argumente, ki jim je v pretekli dobi nasprotoval; odvisen je od vsakokratnega političnega nasprotnika in od prevladujočih družbenoekonomskih razmer. Konservatizem je torej določen z zgodovinskim položajem in nacionalnimi pogoji. Gibanje, označeno kot »konservativna revolucija«, se je med weimarsko republiko diskreditiralo zaradi sorodnosti z nacizmom, predvsem v zavračanju parlamentarne demokracije in liberalizma. V sodobnem svetu ni mogoče jasno določiti, kam konservatizem sodi, ker si levica in predvsem alternativno gibanje, v katerem se mešajo konservativni in radikalni demokratski elementi, v vse večji meri prisvajata tradicionalno konservativna tematska področja, kot so domovina, varstvo pokrajine in narave ali približevanje politike državljanom.
Dostopnost