krhkost, lastnost nekaterih trdnih teles, da se zlomijo takoj po koncu območja elastične deformacije, brez (ali z zelo malo) predhodne plastične deformacije. Pri nizkih temperaturah so vse snovi dokaj krhke, pri višjih temperaturah postajajo vse bolj elastične, v bližini tališča pa plastične. Za krhki lom je značilno, da se oblika zlomljenih delov ne spremeni – če ju sestavimo, je njuna oblika enaka obliki prvotnega telesa. Velikost sile, pri kateri se snov zlomi, lahko napovejo le zelo približno. Krhke snovi so npr. keramika, steklo, nekatere umetne mase in nekatere kovine. Snovi postajajo krhke npr. zaradi spreminjajoče se mehanske obremenitve, ki spremeni kristalno strukturo, pri jeklu in titanu tudi zaradi absorpcije vodika v kristalno mrežo.
Dostopnost