lepota, čutno dojemljiva kvaliteta naravnih ali umetnih predmetov, ki vzbujajo ugodje. Lepoto so opredelili kot ubranost stvari z njihovim bistvom (transcendentalije), kot prežemanje duhovnega in čutnega, kot harmonijo delov ali kot ubranost z idejo lepega.

Sorodna gesla: estetika | transcendentalije


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek