Lessing [lésing-], Gotthold Ephraim, nemški pesnik, dramatik, filozof, kritik, *22.1.1729 Kamenz, †15.2.1781 Braunschweig; po šolanju v Meißnu in študiju v Leipzigu ob stikih z igralci (skupina F. C. Neuber) spoznaval podrobnosti gledališke tehnike. Po 1748 svobodni pisatelj; nekaj časa zasebni tajnik pruskega generala von Tauentziena, 1767 dramaturg v Hamburgu, po neuspelih poskusih ustanovitve »nacionalnega gledališča« 1770–81 bibliotekar v Wolfenbüttlu. Pisateljsko kariero začel s študentskimi in anakreontskimi pesmimi, epigrami in basnimi v tradiciji Ezopa in Fedrusa ter z odrsko učinkovitimi veseloigrami (Mladi vajenec, Der junge Gelehrte, 1747). Z literarnoestetskimi spisi osvobodil nemško dramatiko suženjskega oponašanja francoskih vzorov, obudil vnovično zanimanje za Shakespeara in razvil temelje za novo nemško dramatiko. Njegov kritični in ostroumni duh, ljubezen do resnice, moralna drža, teoretska podkovanost v umetnosti ter jasen, pogosto šaljiv polemičen jezik so ga usposobili tudi za kritika. S Pismi o novejši književnosti (Briefe, die neueste Literatur betreffend, 1759–65), ki jih je izdal skupaj s F. Nicolaijem in M. Mendelssohnom, se je uprl predvsem J. Ch. Gottschedu in togosti francoskega klasicizma (enotnost prostora in časa v drami). Na pobudo J. J. Winckelmanna je nastal umetnostnoteoretični spis Laokoon (1766) s strogim ločevanjem med zakonitostmi slikarstva (umetnost prostorske vzporednosti) in poezije (umetnost časovnega zaporedja). V Hamburški dramaturgiji (Hamburgische Dramaturgie, 1767–69; sl. 1956) se je še enkrat lotil boja proti oblikovnim predpisom francoskega gledališča. Njegova dramatika se v nasprotju s tradicionalno tipizacijo odlikuje z mojstrsko obdelavo značajev in njihovih dialogov. Z igro Miss Sara Sampson (1755), nastalo pod vplivom sentimentalizma, predvsem pa z Emilio Galotti (1772; sl. 1950), je utemeljil meščansko tragedijo. Z Minno von Barnhelm (1767) postavil vzorec nemške veseloigre. V idejni drami Modri Natan (Nathan der Weise, 1779; sl. 1981), v katero je vnesel blankverz in tako vplival na nemško književnost, in razpravi Vzgoja človeškega rodu (Die Erziehung des menschlichen Geschlechts, 1780), nastali sta pod vplivom B. de Spinoze in G. W. Leibniza, se je opredelil za strpno, splošno sprejemljivo razumsko religijo.
Dostopnost