Lukijan (Loukianos), grški pisec sirskega rodu, *ok. 120 Samosata (Evfrat), †ok. 180; prepotoval Malo Azijo, Grčijo, Italijo in Galijo kot potujoči govornik in predavatelj. Pisal govore, dialoge, pripovedi (literarne parodije) in pisma (didaktični spis Kako je treba pisati zgodovino), polna humorja in duhovite kritike na račun filozofije, religije in praznoverja, pa tudi puhle vsebine tedanjega izobraževalnega sistema. Njegovo delo so visoko cenili poganski izobraženci pozne antike in – kljub njegovim napadom na mlado krščanstvo – celo Bizantinci. Velik vpliv na humaniste 15. st.; vpliven vse do 19. st., saj so ga številni posnemali, si pri njem izposojali in ga prevajali. – Prevodi v slovenščino: Satire (Dialogoi, 1946), Filozofi na dražbi/Izbrani spisi (1985).
Dostopnost