mahagoni, v strogem pomenu le drevesa in njihov les dveh vrst iz rodu Swietenia (družina melijevk, Meliaceae): 1. Swietenia mahagoni izvira z otokov v Karibskem morju; po izvoru kubanski mahagoni, jamajški mahagoni, portoriški mahagoni, dominikanski mahagoni, otoški mahagoni, zahodnoindijski mahagoni ali glede na nekdanjo pripadnost otokov tudi španski mahagoni; les je gostejši (ρ12 = 750 kg/m3) od (2) in ima skorajda idealne tehnične in dekorativne lastnosti; v Evropi zaslovel v 18. st. (npr. slog chippendale po Th. Chippendalu); zaradi pretiranega izkoriščanja ga tako rekoč ni več; več je 2. celinskega mahagonija (Swietenia macrophylla), glede na izvor imenovan tudi honduraški mahagoni, nikaragovski mahagoni, tabaščanski mahagoni, amazonski mahagoni itd.; ima nižjo gostoto in bolj spremenljive lastnosti; je slabši od »otoških«. – Mahagoni ima značilno radialno progasto teksturo (zaradi menjaje zavite rasti); zlasti zanimiva je piramidasta tekstura (lesna tekstura). Les se dobro suši in odlično obdeluje; je vsestransko uporaben, zlasti za dragoceno pohištvo in v ladjedelništvu.
Imenovanje predstavnikov afriških rodov Khaya (khaya) in Entandophragma (sapeli, sipo, tiama in kosipo) kot afriški mahagoni ni ustrezno, še manj pa številnih botanično nesorodnih »rdečih« lesov s progasto teksturo. Zaradi zelo značilnih lastnosti je ime mahagoni pogosto zlorabljeno.

Sorodna gesla: andiroba | Chippendale, Thomas | furnirski les | kaja | kosipo | lesna tekstura | rdeči lesovi | sapeli | sipo | tiama


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek