mejna vrednost,
1. fizika: maksimalna vrednost, največja vrednost, ki jo neka količina lahko zavzame; pri nihanjih npr. amplituda. V tehniki, predvsem v elektrotehniki, dimenzionirajo sestavne elemente vezij tako, da zdržijo predvidene mejne vrednosti vseh nastopajočih količin, saj tako lahko prenašajo vse druge obremenitve. Pri izmenični napetosti 230 V znaša mejna vrednost 325 V.

Sorodna gesla: amplituda | inverzna temperatura | obremenitev | povprečna vrednost
2. tehnika: najvišja oz. najmanjša vrednost karakteristične lastnosti izdelka ali snovi; npr. natezna trdnost pri kovinah, električna napetost pri elektronskih komponentah; določi jo proizvajalec.

Sorodna gesla: električna napetost | natezna trdnost
3. ekologija: najvišja dovoljena koncentracija škodljive snovi ali glasnosti zvoka, ki še ne povzroča poškodb oz. ogroža živih bitij.

Sorodna gesla: mejne koncentracije


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek