Mößbauerjev pojav [mésbaver- ∼], jedrska resonančna fluorescenca, pojav v jedrski fiziki, tj. brezodrivno sevanje in absorpcija fotonov gama v jedrih, ki so vezana v kristalu. Na splošno se fotoni gama, ki jih oddajajo (emitirajo) radioaktivna jedra, v enakih jedrih ne morejo več absorbirati, ker je del njihove energije pri izsevanju prevzel atom kot odrivno energijo. Če pa so jedra vezana v kristalno mrežo, prevzame pri zelo nizkih temperaturah odrivno energijo namesto posameznega jedra ves kristal, ki v nasprotju s posameznim jedrom zaradi velike mase ostane pri miru. Oddani fotoni gama imajo zato vso energijo, ki ustreza preskoku z enega energijskega nivoja na drugega in je potrebna za nasproten proces (absorpcijo) v drugem jedru. V tem primeru jih druga, enaka jedra lahko absorbirajo (resonančna absorpcija fotonov). Nastopi fluorescenca. Pri eksperimentu uporabijo motor z majhnimi obrati prek mehanizma premika snov, ki seva fotone gama svetlobe, naprej in nazaj. Hitrost gibanja se spreminja, v skladu z njo pa je prek električne zveze krmiljen mnogokanalni analizator, ki vsaki hitrosti pripiše ustrezen kanal. Analizator zaznava signal, ki prihaja iz detektorja in je sorazmeren s tokom prepuščenih fotonov. Zapiše ga v kanal, ki ustreza hitrosti, s katero se trenutno giblje izvor. Ko je hitrost izvora enaka nič, je absorpcija največja, saj ima večina fotonov ravno pravo energijo, da se absorbira v jedrih absorberja. Že majhna hitrost izvora sevanja pa zadostuje, da se neznatno zmanjša (pri oddaljevanju) ali poveča (pri približevanju) energija fotonov. Ti zato pri vstopu nimajo dovolj energije za vzbuditev jeder (pri čemer bi se absorbirali) ali pa je imajo nekoliko preveč. Fotoni niso več v resonančnem območju jedra, zato jih snov prepusti. Resonančne krivulje, ki jih opazijo pri Mößbauerjevem pojavu (Mößbauerjeve črte), so najostrejše izmed vseh črt doslej znanih fizikalnih pojavov. Zaradi velike relativne natančnosti, ki znaša do 10–13, so najbolj natančne frekvenčne normale. Že pri majhnih hitrostih jeder (nekaj mm/s) pa zaradi Dopplerjevega pojava absorpcija ni več mogoča. S tem pojavom lahko določijo najmanjše spremembe energije fotonov Mößbauerjevih delcev. Mößbauerjev pojav uporabljajo marsikje, predvsem za zelo natančna merjenja; mdr. je z njim uspelo potrditi splošno relativnostno teorijo.
Dostopnost