most, 1. arhitektura:kamnita, lesena, jeklena ali armiranobetonska konstrukcija za premostitev cest, poti, prekopov železniških prog čez reke, doline, prometne poti in druge ovire. Konstrukcijski elementi mostu so: podporniki in temelji, oporniki za prevzem vodoravnih sil (spodnja konstrukcija), ležišča, na katera je položena nosilna konstrukcija, ter cestišče (zgornja konstrukcija). Osnovni trije tipi mostov: 1. gredni most z vodoravno nosilno konstrukcijo (kot nosilec na dveh podporah, kontinuirni nosilec ali previsni nosilec) in navpično obremenitvijo v ležiščih. Nosilna konstrukcija je iz lesenih nosilcev ali predalčja, jeklenih profilov, jeklenega predalčja (vzporedni in parabolični nosilci), kovičnih ali varjenih nosilcev iz pločevine, armiranobetonskih ali prednapetih škatlastih nosilcev; 2. ločni most z obokano nosilno konstrukcijo (vpeti ali z dvema oz. tremi členki). Ločne mostove iz kamna so prvi gradili Rimljani, večji mostovi so imeli več lokov (akvadukt) in lesene razpore. V današnji graditvi mostov uporabljajo polnostenske ločne nosilce iz armiranega betona in s škatlastim prerezom ali pa jekleno predalčje, s cestiščem nad lokom, med lokom ali pod njim; 3. viseči mostovi z visečo jekleno pasnico, ki je speljana prek pilonov ali stolpov do sidrišč. Na pasnico je z verigami ali kabli obešeno cestišče. Premostijo lahko velike razpone, npr. 1277 m na mostu Golden Gate (San Francisco, ZDA). Premični mostovi prek ladijskih poti so sklopni most, vrtljivi most in dvižni most. Pri pontonskem mostu je cestišče položeno prek plavajočih elementov; začasna in zasilna uporaba.
Sorodna gesla: podaljšana hrbtenjača3. šport:gimnastična vaja; upogibanje trupa nazaj, dokler se roke ne dotaknejo tal; pri rokoborbi položaj, ko se športnik dotika tal samo z nogami, glavo ali rokami.
Dostopnost