Mrak, Ivan, slovenski dramatik, *30.4.1906 Ljubljana, †19.10.1986 prav tam; študiral režijo v Zagrebu, živel v Münchnu, Parizu in Pragi, svobodni književnik, režiser in igralec v skupini Mrakovo gledališče. Po avantgardni (Obločnica, ki se rojeva, 1925) in družbenokritični drami (Anton Aškerc – Tragedija slovenskega liberalizma, 1930) se je posvetil himničnim tragedijam, ki v vzvišenem ritmiziranem govoru prikazujejo usode tragičnih osebnosti iz zgodovine, umetnosti in mita (npr. Slepi prorok, 1929, Beg iz pekla, 1962, Marija Tudor, 1966, Ivan Grohar, 1967, Van Goghov vidov ples, 1978, Rimbaud–Verlaine, 1984). Drame dveh tetralogij, Revolucijske (Mirabeau, Marat, André Chenier, Robespierre, 1977) in Slovenske (Gorje zmagovalcev, Talci, Rdeča maša, Blagor premagancev, 1972–78) načenjajo etične probleme v revoluciji in državljanski vojni, rodbinsko usodo zajema trilogija Rimljanovina (1939–45), biblični pasijon Proces (1977) in Biblični ciklus (1985). Nenaklonjenost Mrakovi dramatiki zaradi odmika od vodilnega realizma se je z objavami, uprizoritvami in študijami končala konec 70. let.
Dostopnost