nakladnica, vrednostna listina v mednarodnem pomorskem prevozu blaga, ki jo mora odpošiljatelju blaga na njegovo zahtevo izdati ladjar, poveljnik ladje ali ladjarjev agent. Nakladnica je potrdilo o sklenjeni pogodbi o pomorskem prevozu in prevzemu blaga, ki hkrati vključuje obveznost ladjarja, da bo blago izročil določeni osebi (nakladnica na ime), po odredbi ali prinositelju.
Vrste nakladnic: nakladnica za del blaga (s privolitvijo ali brez privolitve ladjarja), skupinska nakladnica, neposredna nakladnica, čista in nečista nakladnica, prevzemna nakladnica ipd. Posamezne trgovinske klavzule (Incoterms) določajo, da mora prodajalec na svoje stroške priskrbeti čisto in prenosno nakladnico za prevoz blaga do dogovorjenega namembnega pristanišča ipd.; čista nakladnica ne vsebuje nobenih dodatnih pridržkov ladjarja glede ustreznosti blaga in embalaže. Prenosna nakladnica pomeni, da se nakladnica, ki se glasi na ime, prenaša z odstopom, nakladnica po odredbi z indosamentom, nakladnica, ki se glasi na prinositelja, pa z izročitvijo.

Sorodna gesla: blagovne listine | dobavnica | Incoterms | indosament | ladijski tovorni list | odpravne listine | odredbeni vrednostni papirji | pogodba o pomorskem prevozu blaga


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek