• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran
Niger (uradno ime République du Niger, Republika Niger), celinska država v z. Afriki; meji na Alžirijo, Libijo, Čad, Nigerijo, Benin, Burkino Faso in Mali.

časovni pas srednjeevropski čas
površina 1,267.000 km2, SV–JZ 1800 km
prebivalstvo 10,4 mln., 8 preb./km2, letna rast 3,2 %, življenjska doba 48 let
glavno mesto Niamey, 500.000 preb., 195 m nad morjem; na levem (vzhodnem) bregu Nigra, na JZ države
upravna razdelitev 8 departmajev; vodijo jih prefekti; te imenuje predsednik države
članstvo v organizacijah OZN (od 1960), AU, CEDEAO, UMOA, AKP, OIC
uradni jezik francoski; pomembni sporazumevalni jeziki so havški, džermijski in fulski
denarna enota frank CFA/BCEAO (oznaka XOF)


Naravne razmere
Po površini največja država z. Afrike; zavzema dele velikih afriških pokrajin (Sahara, Sudan); dve tretjini države pokriva puščava ali polpuščava. Na JZ prečka državo reka Niger (tretja največja afriška reka), na JV obsega del Čadskega jezera. Na J so obsežni ravniki (300 m nad morjem); prekinjajo jih suhe doline in hribovja. V osrčju države se dviga gorovje Aïr (Mont Gréboun – 2310 m), obdano z melišči, na V pa s peščeno puščavo Ténéré. Skupina visokih planot (Djado, Mangueni, Tchigaï idr.) ga na SV povezuje z alžirskim masivom Hoggar in gorovjem Tibesti na S Čada. Podnebje je suho in vroče. Najvišje temperature (do 45 °C) april–junij, velika temperaturna nihanja. Na območju sahela in Sudana (J) pade 100–700 mm padavin na leto; reke, razen Nigra, občasno usahnejo. Ponekod ni padavin več let. Proti S se količina padavin zmanjša (manj kot 50 mm). Na puščavskem območju je le nekaj oaz. Savana (J) je poraščena s travo in redkimi drevesi (akacija, kruhovec itd.); prvotni gozd je skoraj uničen (požigalništvo, pašniki, kurjava). Na meji z Burkino Faso in Beninom je narodni park obeh držav.

Prebivalstvo
Več kot polovico prebivalcev predstavljajo Havsi, ki živijo na J države, četrtino pripadniki plemen sudanske skupine (Džermi, Songajci in Kanuriji). Preostali so nomadski Fulani (10 %) in berberski Tuaregi (6 %); živijo kot nomadi ali v oazah. Tuaregi se bojujejo za pravico do ozemlja na severu. Nekaj tisoč Evropejcev (predvsem Francozi) živi v mestih. Tam živi sicer samo 18 % prebivalcev. Večina so muslimani (več kot 95 %, močan je vpliv razl. sekt); nekaj je pripadnikov naravnih verstev; katoliška manjšina. Kljub obveznemu šolanju in prizadevanjem za izboljšanje šolskega sistema je veliko prebivalcev nepismenih (več kot 80 %). V Niameyu je univerza (ustanovljena 1970), v Sayu muslimanska visoka šola.

Državna ureditev
Konec 1992 so prebivalci na referendumu sprejeli novo ustavo, ki določa delitev izvršilne, zakonodajne in pravne veje oblasti. Predsednika države izvolijo za pet let na neposrednih volitvah; imenuje predsednika vlade, ta pa je odgovoren parlamentu (narodni skupščini) s 83 sedeži. Januarja 1996 državni udar, razveljavitev ustave; maja 1996 je bila na referendumu sprejeta nova ustava, ta daje široka pooblastila predsedniku države.

Gospodarstvo
Niger je slabo razvita kmetijska država. Zaradi naravnih geografskih razmer je izraba tal omejena na pas ob reki Niger, j. dele države in nekaj oaz. Le ok. 10 % površine je primerne za kmetijstvo; intenzivno obdelujejo le ok. 3 %. 85 % prebivalcev se ukvarja s pridelavo za svoje potrebe (proso, stročnice, maniok, koruza in pščenica, ob rekah riž, tobak, čebula in sladkorni trst). V oazah rastejo dateljnove palme, sadno drevje, zelenjava in bombaž. Na sušnih območjih prevladuje nomadska živinoreja (govedo, koze, ovce, kamele). Število živine se je zaradi suše zelo zmanjšalo.
Poleg kmetijstva je pomembno pridobivanje urana; od 1971 izkoriščajo bogata nahajališča uranove rude pri mestih Arlit (ob Aïru). Delež urana v izvozu je 80 %, zato je gospodarsko močno prizadeto zaradi padca cen urana na svetovnem trgu.
Cestno omrežje sestavljajo večinoma karavanske poti, na J pa večinoma normalno prevozne (Niamey – Zinder). Na S je nekaj cest, ki vodijo prek Sahare. Železniškega prometa ni; načrtujejo ureditev železniške povezave do pristanišča Cotonou v Beninu. Niger je ploven del leta. Mednarodno letališče je v glavnem mestu. Turizem je nepomemben.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 1,9 mlr. USD, 180 USD na prebivalca
delež po panogah (2000) kmetijstvo 41 %, industrija 17 %, storitvene dejavnosti 42 %
uvoz (2001, ocena) 331 mln. USD
izvoz (2001, ocena) 246 mln. USD
zadolženost v tujini (1999, ocena) 1,6 mlr. USD


Zgodovina
Območje današnje države so Evropejci raziskali v začetku 19. st. Konec 19. st. so ga zasedli Francozi, 1921 je postal francoska kolonija, 1957 je Francija zagotovila notranjo avtonomijo. 18.12.1958 je Niger postal republika v okviru Francoske skupnosti; 3.8.1960 razglasitev neodvisnosti. Prvi predsednik je postal Hamani Diori. Do njegovega padca (1974) sta bili gospodarska in zunanja politika tesno povezani s Francijo. Po državnem udaru (1974) je oblast prevzela vojska pod vodstvom Seynija Kountchéja. Po njegovi smrti (1987) je postal predsednik vrhovnega vojaškega sveta in vodja države Ali Saibou. 1989 je nacionalni razvojni svet pooblastil, naj spremeni ustavo, tako da bi politično oblast prevzela civilna vlada. Na referendumu 26.12.1992 se je večina prebivalcev odločila za sprejem nove demokratične ustave. Na parlamentarnih volitvah 14.2.1993 je zmagala opozicijska zveza Aliansa sil preobrata. Predsedniške volitve pa je dobil socialdemokrat M. Ousmane. Januarja 1996 ga je z državnim udarom strmoglavil polkovnik Ibrahim Barré Maïnassara; prepovedal je vse stranke, razveljavil ustavo in razglasil izredne razmere. Maja 1996 je prebivalstvo na referendumu sprejelo novo ustavo; ta zagotavlja široka pooblastila predsedniku države; nato so v državi razveljavili prepoved strank in odpravili izredne razmere. Maïnassara je na predsedniških volitvah avgusta 1996 razveljavil prve (zanj neugodne) volilne rezultate, zamenjal volilno komisijo, na drugih volitvah pa dobil 52 % glasov. Parlamentarne volitve novembra 1996 je opozicija bojkotirala; največ glasov je dobila Nacionalna unija neodvisnih za obnovo demokracije (UNIRD), blizu predsedniku države. Aprila 1999 je Maïnassaro ubil vodja njegove straže Dauda Malam Wanke, ki je potem predsedoval začasni vladi. Na pritisk Francije so novembra 1999 izvedli predsedniške volitve, na katerih je zmagal Tandja Mamadou. Niger ostaja ena najrevnejših držav, ki jo pretresajo socialni nemiri.

Sorodna gesla: Francoska Zahodna Afrika | Niamey | Ousmane, Mahamane | Sahara | Sudan | zahodna Afrika


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek