Novačan, Anton, slovenski pisatelj in politik, *9.7.1887 Zadobrova, †22.3.1951 Posadas (Argentina); 1921 ustanovil Zemljoradniško stranko za Slovenijo, izdajal list Naša Vas, 1922 prestopil v Slovensko republikansko stranko, zavzemal se je za konfederacijo južnoslovanskih narodov na osnovi zadružništva. Kot diplomat deloval v Varšavi, Brăili, Kairu, Celovcu in Bariju, vmes državni poslanec na listi JNS. Med drugo svetovno vojno uradnik pri jugoslovanski vladi v Kairu, 1945 prišel v Trst, 1949 emigriral v Argentino zaradi nestrinjanja s komunizmom. Pisal klasično oblikovano poezijo (Peti evangelij, 1948, Rdeči panteon, 1955), realistične kmečke črtice z vaškimi posebneži (Naša vas, I, 1912, II, 1913), novele (Samosilnik, 1923) s prikazom velemestnega življenja, avtobiografsko prozo. V drami Veleja (1921) prepleta naturalistične in simbolistične prvine, v več dramah se je lotil zgodovinskih snovi celjskih grofov (Herman Celjski, LZ 1925–28, Friderik Celjski, 1954, Ulrik Celjski, 1954); polemična je komedija Amfiktionije ali Janez Goligleb (1940, 1954).