OECD (kratica za Organization for Economic Cooperation and Development), Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, naslednica organizacije OEEC (kratica za Organization for European Economic Cooperation, Organizacija za evropsko gospodarsko sodelovanje); 14.12.1960 jo je ustanovilo 17 članic OEEC (Avstrija, Belgija, Danska, Francija, Grčija, Irska, Islandija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Španija, Švedska, Švica, Turčija, Velika Britanija) ter ZDA, Kanada in Japonska (deluje od 30.9.1961, uradno članica od 1964); kasneje so se zvezi pridružile še Finska (1969), Avstralija (1971), Nova Zelandija (1973), Mehika (1994), Češka (1995), Madžarska (1996), Poljska (1996), Južna Koreja (1996) in Slovaška (2000); sedež v Parizu. Naloge: spodbujanje pravične in stabilne mednarodne gospodarske ureditve, razširitev svetovne trgovine ter povečanje blaginje v državah članicah in državah v razvoju. Organi: 1. svet – sestavljajo ga voditelji stalnih delegacij (poslanikov) držav članic, 2. izvršni svet (14 članov – imenuje jih svet), 3. generalni sekretar (mandat je pet let), 4. več kot 150 strokovnih svetov in delovnih skupin za vprašanja gospodarstva in okolja, razvojno pomoč in socialno problematiko. 1972 je bila ustanovljena Agencija OECD za jedrsko energijo (OECD Nuclear Energy Agency, kratica NEA) s ciljem pospeševati mednarodno sodelovanje v okviru OECD na področju razvoja in uporabe jedrske energije v miroljubne namene, 1974 pa Mednarodna agencija za energijo (International Energy Agency, kratica IEA – OECD) s ciljem usklajevati in pospeševati sodelovanje in razvoj držav članic na področju energije.
Dostopnost