off-shore [angleško, ∼ óf-šór], 1. ekonomija:1) nakupi zunaj obale Severne Amerike; večinoma gre za preskrbo v tujini nameščenih ameriških vojakov. V obdobju dolarske luknje so pomenili pomembno podporo devizni bilanci držav dobaviteljic. 2) mednarodni denarni posli, ki jih ne zajemajo nacionalna zakonodaja in uredbe centralnih bank; skokovit razmah so doživeli po prvi svetovni naftni krizi (1973), predvsem na evrotrgih in azijskih dolarskih trgih. Prava središča teh poslov so pred ameriško obalo na Karibih (Kajmanski otoki, Bahami), od tod tudi ime; nasprotno posli on-shore.
Sorodna gesla: dolarska luknja | evrotrgi2. tehnika:skupna označitev za vsa tehnična sredstva, ki jih uporabljajo pri črpanju nafte in zemeljskega plina ali pridobivanju rud z morskega dna in niso neposredno povezana s kopnim: vrtalni otoki, vrtalne ploščadi, vrtalne ladje, polpogreznjene vrtalne ploščadi, oskrbovalne ladje vseh vrst, helikopterji, polagalci cevi za cevovode. Razvoj tehnike off-shore se je začel v 40. letih s prvimi vrtinami pred mehiško obalo. V Severnem morju se je vrtanje začelo 1964, hkrati v nemškem in angleškem delu celinske police; doslej so v Severnem morju izvrtali več kot 2000 raziskovalnih in črpalnih vrtin. S tehniko off-shore črpajo nafto in zemeljski plin tudi v Perzijskem zalivu, pred obalo Severne in Južne Amerike, pred z. Afriko, v Sredozemskem morju in v jv. Aziji. Odpiranje novih polj pod morskim dnom spremlja graditev vse višjih vrtalnih stolpov in ploščadi. V Mehiškem zalivu naj bi v naslednjih letih zasidrali vrtalni stolp v 872 m globokem morju, na naftnem polju Auger z ok. 11 mlr. t nafte in zemeljskega plina. Ta vrtalni stolp bo daleč najvišja zgradba na svetu, čeprav bo segal le 30 m nad morsko gladino. S tehniko off-shore zdaj pokrivajo več kot 20 % svetovnih potreb po nafti in ok. 14 % potreb po zemeljskem plinu.
Dostopnost