ojačenje, 1. splošno:okrepitev, povečanje.2. psihologija:ojačitev, vpliv, ki ga ima posledica kakšnega vedenja na pogostost pojavljanja tega vedenja (pogojevanje) v okviru učenja; negativno ojačenje (npr. kaznovanje) vzbudi neprijetna čustva, kot so strah, bojazen, bolečina, gnus, jeza, in povzroči, da se vedenje, ki mu sledijo ta čustva, redkeje pojavlja; pozitivno ojačenje (npr. nagrada) izzove prijetna čustva (veselje, ponos, zadovoljnost) in vodi do tega, da se vedenje, ki mu sledijo ta čustva, pojavlja pogosteje.
Sorodna gesla: pogojevanje3. elektrotehnika:ojačenje impulza, razlika med tehnično doseženo vrednostjo neke količine in vrednostjo te količine pred njenim izboljšanjem; npr. razlika med presledki nivojev motnje in primerjalnega nivoja pred posegom v informacijski tok in po njem.
Dostopnost