okupacija [latinsko], 1. vojaštvo:nasilna zasedba ozemlja države ali njenega dela z oboroženimi silami druge države in vzpostavitev okupacijske oblasti. Mednarodno pravo vsebuje pravila o pravicah in obveznostih okupatorja in prebivalcev okupiranega ozemlja. Okupacija po haaških konvencijah okupatorju dovoljuje le najnujnejše izvajanje oblasti za ohranjanje javnega reda, preostale zadeve upravljajo domači civilni organi, spremembe v teritorialni in upravni ureditvi niso dovoljene, tudi ne vpoklic prebivalcev v zasedbeno vojsko ipd.
Dostopnost