Oortov oblak [órt- ∼], oblak kometov, ki po domnevi nizozemskega astronoma Jana Hendrika Oorta (1900–1992) obdaja Osončje na razdalji 30.000–100.000 astronomskih enot. Motnje bližnjih zvezd lahko komete v Oortovem oblaku usmerijo bodisi v notranjost Osončja ali pa stran od njega.