Oštir, Karel, slovenski jezikoslovec, *13.10.1888 Arnače, †27.12.1973 Ljubljana; indoevropsko primerjalno jezikoslovje študiral na univerzi v Gradcu in na Dunaju pri R. Meringerju oz. P. Kretschmerju; doktoriral 1918 v Gradcu z disertacijo Izvor indoevropskega dolgovokalnega intranzitiva. Po F. Ramovšu 1922–59 predaval indoevropsko primerjalno jezikoslovje na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Po 1930 nehal objavljati. Redni član SAZU (1953; 1958 izstopil). Sprva se je ukvarjal z etimološkimi, glasoslovnimi in oblikotvornimi indoevropeističnimi problemi. Spada med pionirje laringalne teorije. Večino svojega opusa je posvetil študiju predindoevropskih jezikovnih ostankov v Evropi in na Bližnjem vzhodu, posebej v Mali Aziji.
Dela: Prispevki k alarodskemu jezikoslovju (Beiträge zur alarodischen Sprachwissenschaft I, 1921), Tri predslovansko-etruščanska imena ptičev (Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen, 1930).
Dostopnost