para, plinasta faza snovi, ki je v stiku (termodinamičnem ravnovesju) s trdno ali kapljevinsko fazo iste snovi; npr. vodna para nad vodno kopeljo. Če nasičeno paro (t. i. vlažno paro) ločimo od kapljevine (preprečimo naknadni dotok pare) in segrevamo, preide v pregreto paro. Količina toplote, ki jo moramo dovesti 1 kg snovi, da pri konstantnem tlaku izpari (se spremeni iz kapljevinskega v plinasto agregatno stanje), se imenuje specifična izparilna toplota z enoto J/kg; odvisna je od temperature; za vodo pri 100 °C znaša 2,255 MJ/kg; pri kondenzaciji se enaka toplota spet sprosti. Pri počasnem, zelo mirnem ohlajanju pare, in če v njej ni kondenzacijskih jeder, ki bi omogočila kondenzacijo, nastane prenasičena para (metastabilno stanje). Vodna para je pomembna za delovanje parnih strojev, parnih turbin in hladilnih naprav. Pridobivajo jo v parnih kotlih. V pogovornem jeziku izraz para napačno rabljen tudi za drobno razpršeno kapljevinsko vodo (aerosol, megla).
Dostopnost