pasijon [latinsko passio, ‘trpljenje’],
1. krščanska Cerkev: v evangelijih opisano Jezusovo trpljenje. Čas Jezusovega trpljenja se v cerkvenem letu začne s septuagesimo (evangeličanstvo) oz. pepelnično sredo (katolištvo), teden Jezusovega trpljenja (veliki teden) se začne s cvetno nedeljo.

Sorodna gesla: cerkveno leto | cvetna nedelja | pasijonska igra | septuagesima | veliki teden
2. glasba: uglasbitev evangeljskega besedila, ki govori o Kristusovem trpljenju. V srednjem veku le svečano branje s porazdeljenimi vlogami (koralni pasijon), v 16./17. st. se enoglasna recitacija (evangelist) izmenjuje z večglasno zborovsko skladbo (responsorialni pasijon, npr. pri O. di Lassu in H. Schützu); v 17./18. st. samostojna kompozicija z arijami, recitativi, zbori in instrumentalnimi stavki (oratorijski pasijon, posebej pri J. S. Bachu Pasijon po Janezu, 1724, Pasijon po Mateju, 1729). V 20. st. so pasijon znova oživili H. Distler, E. Pepping, K. Penderecki (Pasijon po Luku, 1966), A. Pärt (Pasijon po Janezu, 1982).

Sorodna gesla: Bach, Johann Sebastian | Distler, Hugo | Lasso, Orlando di | Pärt, Arvo | Penderecki, Krzysztof | Pepping, Ernst | Schütz, Heinrich


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek