patronat [latinsko], v cerkvenem pravu pravice in dolžnosti ustanovitelja kakšne cerkve, npr. pravica, da predlaga osebo, ki bo opravljala dolžnosti župnika. Hkrati ima ustanovitelj dolžnost, da krije stroške graditve in cerkvenega osebja. Patronat je nastal v 12. st., ko se je spremenil pravni status cerkva: zemljiški gospod (kralj, plemič) je imel oblast in lastninsko pravico nad cerkvami, sezidanimi na njegovem ozemlju, ter pravico nadzora nad klerom in samostani. Od 1918 ni več mogoče ustanavljati novih patronatov.
Dostopnost