perfekt [latinsko], dovršni pretekli čas, posebej v latinščini; izraža dejanje, ki se je dovršilo v preteklosti oz. stanje, ki je posledica tega dejanja (npr. latinsko veni – prišel sem, tu sem), tako vedno v grščini; v pripovedovanju se uporablja kot pravi pretekli čas (absolutni ali historični perfekt), v grščini v tej funkciji aorist.
Dostopnost