Pergamon [pêrgamon], antično mesto na SZ Male Azije, na utrjenem hribu nad zdajšnjim mestom Bergama. V vojnah med diadohi so mestni oblastniki razširili svoje ozemlje do Mizije. Filetajros je zasnoval diadohsko državo, ki si je v zavezništvu z Rimom pod Evmenom II. (197–159) v Mali Aziji pridobila veliko moč. Atal III. Filometor (138–133) je državo v oporoki zapustil Rimu; največji del države je postal rimska provinca Azija. Med nemškimi izkopavanji (od 1878) so odkrili ostanke bogatega rezidenčnega mesta, zgornje, srednje in spodnje mesto, templje, palače, arzenale, gimnazije in veliko gledališče. Evmen II. je dal zgraditi Zevsov oltar (Pergamonski oltar) in mestno obzidje ter z razkošnimi stebrišči obdal Atenin tempelj, osrednje mestno svetišče, v katerem so bili tudi spomeniki zmagam nad Galci (Galačani) ter knjižnica (200.000 popisanih zvitkov v 1. st. pr. n. š.). V obdobju rimskega cesarstva je bil Pergamon eno od glavnih mest province in središče cesarjevega kulta. Pergamon sodi med sedem najstarejših krščanskih občin Male Azije, 713 so ga porušili Arabci, v srednjem veku so ga Bizantinci na novo utrdili; 1330 postal turški.
Dostopnost