pipa, 1. splošno:priprava za kajenje; polnimo jo s tobakom.
Sorodna gesla: fidibus2. tehnika:del vodovodne napeljave, skozi katerega tekočina pride na prosto; pretok lahko zapiramo ali uravnavamo z ventilom. Najpreprostejša je vinarska pipa; omogoča točenje tekočin iz sodov. Sestavlja jo okrogla, prečno prevrtana cev. V izvrtino je nameščen vrtljiv stožčast čep (tudi prečno prevrtan). Ko je pipa odprta, se vrtina čepa poravna z notranjo steno cevi in tekočina nemoteno teče. Če čep zavrtimo za 90°, se vrtina v čepu postavi pravokotno na smer notranje stene cevi in pot skozi cev zapre. Pipa za gospodinjstva mora zadrževati vodo, ki je v vodovodnem omrežju (razmeroma visok tlak – pribl. 4 bar). Vsebuje vijačno vreteno s kovinskim krožnikom in gumijastim tesnilom. Pri zapiranju se krožnik s tesnilom približuje odprtini, skozi katero teče voda (ventilni sedež). Pri tem zmanjšuje velikost odprtine in tako tudi pretok. Končno se stisne ob sedež in popolnoma zapre pipo. Pipa pušča, če se tesnilo obrabi ali voda razžre ventilni sedež.
Dostopnost