placet [latinsko, ‘ugaja’], 1. splošno:pristanek, privolitev.2. katoliška Cerkev:obrazec pritrditve, predvsem na koncilih.
Sorodna gesla: koncil3. zgodovina:placet vladarja (latinsko Placentum regium), pravica, ki so si jo lastili vladarji oz. vlade, da odobravajo oz. razveljavljajo cerkvene odloke.