Plenčič, Marko Anton, slovenski zdravnik, predhodnik mikrobiologije, *23.4.1705 Solkan, †25.11.1786 Dunaj; medicino študiral na Dunaju in v Padovi (tam 1733 promoviral); 1735 na Dunaju zasebna praksa, 1762 imenovan za profesorja na dunajski Medicinski fakulteti. Istega leta je izšlo njegovo najpomembnejše delo Opera medico-physica; v njem je pojasnil izvor bolezni, ki so posledica okužbe z živim kužilom (contagium vivum); to opisal pri goveji kugi, črnih kozah, škrlatinki. S podobno teorijo se je Plenčič srečal med študijem v Padovi ob knjigi italijanskega zdravnika G. Fracastora De contagione et contagiosis morbis et curatione (1546 izšlo v Benetkah). Vendar je Plenčič naredil velik miselni preskok, saj je poudarjal specifičnosti povzročiteljev bolezni. Trdil je, da ima vsaka bolezen svojega povzročitelja in da je od bolnika s kugo mogoče dobiti samo kugo, od kozavega le koze ipd. Zelo znana je njegova študija o škrlatinki Tractatus de scarlatina (1780). Ločil je davico od škrlatinke (do takrat teh dveh bolezni niso razlikovali). Plenčičeve ideje o živem kužilu so čez stoletja našle svojo potrditev v odkritjih Pasteurja in Kocha. Za svoja odkritja je bil Plenčič odlikovan s plemiškim (1764) in viteškim (1770) naslovom. Slovenski mikrobiologi so uvedli Plenčičeva priznanja za dosežke v mikrobiologiji.
Dostopnost